Citicolineje en sam nukleotid, sestavljen iz nukleinske kisline, citozina, pirofosfata in holina, ki se uporablja predvsem pri klini?nem zdravljenju razli?nih nevrodegenerativnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, amiotrofi?na lateralna skleroza itd. ?tudije so tudi pokazale, da lahko citikolin pove?a privzem dopamina in glutamata v mo?gane ter tako izbolj?a kognitivno delovanje. Cifoholin lahko tudi zmanj?a spro??anje prostih ma??obnih kislin in obnovi aktivnost mitohondrijske ATPaze in Na+/K+ ATPaze celi?ne membrane ter tako ubla?i mo?ganske po?kodbe. Vendar pa so patofiziolo?ki mehanizmi nevrodegenerativnih bolezni zapleteni in vklju?ujejo holinergi?no pomanjkanje, ekscitotoksi?nost glutamata, nevrovnetje, imunsko disregulacijo, zmanj?an metabolizem glukoze in razgradnjo krvno-mo?ganske pregrade.

Citicolinelahko stabilizira celi?no membrano s stimulacijo S-adenozin-L-metionina, pove?a kompleksnost dendrita in gostoto spinoznega procesa strukture motori?nega nevrona, izbolj?a plasti?nost ?ivcev na nepo?kodovanih obmo?jih in spodbuja funkcionalno okrevanje.

Citikolin lahko zmanj?a raven vodotopnega lecitin fosfata s pove?anjem holin fosfat citidilitransferaze (CCT) in zavira aktivnost sekretorne fosfolipaze A2 (PLA2) ali zavira aktivacijo PLA2 z zaviranjem TNF-a/IL-1b, da zmanj?a izgubo fosfolipidov, s ?imer pove?a sintezo fosfolipidov in popravi ?iv?ne membrane.

Citikolin lahko tudi pove?a izra?anje anti-apoptoti?nih dejavnikov, kot je Bcl-2, in zavira spro??anje glutamata, da zmanj?a citotoksi?nost.

Cifoholin spodbuja hitro obnovo po?kodovanih celi?nih povr?in in mitohondrijskih membran, vzdr?uje celi?no tesnost in biolo?ko delovanje ter zmanj?a spro??anje prostih ma??obnih kislin, s ?imer zmanj?a toksi?ne oksigenirane metabolite in nastajanje prostih radikalov.

Citikolin lahko pove?a koncentracijo vazopresina in adrenotropina v plazmi ter spodbudi spro??anje rastnega hormona, tirotropina in luteinizirajo?ega hormona.

Obstaja veliko na?inov priprave natrijevega citikolina, ve?inoma trije.

Ena je mikrobna fermentacija. Ta metoda ima nekaj te?av, kot sta nizka koncentracija produkta in nestabilen donos.

Ena je organska kemi?na sinteza. Pri tej metodi je nekaj te?av, na primer izdelek je te?ko lo?iti od me?anice za kr?enje, ni primeren za uporabo v medicini, nizka stopnja pretvorbe reakcije, veliko stranskih produktov, visoki stro?ki in resno onesna?evanje okolja.

Obstaja tudi encimska metoda sinteze, kot je uporaba blata pivskega kvasa in drugih mikroorganizmov za biosintezo. Za encimsko sintezo so bile uporabljene proste blatne celice pivskega kvasa. Postopek je bil preprost, stopnja konverzije visoka in stro?ki nizki. Proizvodni proces natrijevega citikolina, sintetiziranega z encimsko sintezo, lahko razdelimo na dva dela: proces encimske sinteze ter postopek ekstrakcije in ?i??enja.

Ob peroralnem zau?itju se hitro absorbira, hidrolizira v ?revesju in jetrih v holin in citozin, ki vstopita v krvni obtok, pre?kata krvno-mo?gansko pregrado in se rekombinirata v citikolin v centralnem ?iv?nem sistemu, kjer koncentracija citikolina v telesu vpliva na 80 % sinteze fosfolipidov.

Poleg tega se citikolin v centralnem ?iv?nem sistemu pretvori v acetilholin in oksidira v betain v ledvicah in jetrih. Topnost citikolina v vodi je dobra, biolo?ka uporabnost je kar 90 %, le manj kot 1 % se ga po peroralni uporabi izlo?i z blatom. Obstajata 2 vrha absorpcije v plazmi, 1 uro in 24 ur po zau?itju.

Pri podganjih modelih so se ravni radioaktivno ozna?enega citikolina v mo?ganih 10 ur po zau?itju stalno pove?evale in so bile ?iroko porazdeljene v beli in sivi mo?ganski snovi. Visoke koncentracije ostanejo 48 ur, njegovo izlo?anje pa je zelo po?asno, le majhna koli?ina se dnevno izlo?i z urinom, blatom in dihanjem. Eksogeno zau?itje citikolina lahko pospe?i hitro obnovo po?kodovanih celi?nih membran in mitohondrijev, ohrani celovitost celice in biolo?ko u?inkovitost ter zavira apoptozo in smrt.