V zadnjih letih je post postal novi favorit znanstvene skupnosti, dokazano je, da post izgublja te?o in podalj?uje ?ivljenjsko dobo ?ivali, pravzaprav vse ve? ?tudij ka?e, da ima post veliko koristi za zdravje, izbolj?a presnovno zdravje, prepre?uje ali odlo?i bolezni, ki pridejo s staranjem, in celo upo?asnjuje rast tumorjev.
Pokazalo se je, da ob?asno postenje, tako kot omejevanje kalorij, podalj?uje ?ivljenjsko dobo in zdravo ?ivljenjsko dobo modelnih ?ivali, kot so kvasovke, nematode, vinske mu?ice in mi?i. Pri ljudeh imajo ob?asno in dolgotrajno postenje ter neprekinjeno omejevanje kalorij ugodne u?inke na ve? parametrov, povezanih z zdravjem, ki imajo lahko skupno mehani?no osnovo, in obstajajo trdni dokazi, da avtofagija posreduje te u?inke.

Poleg tega je bil spermidin (SPD) podobno povezan s pove?ano avtofagijo, prepre?evanjem staranja in zmanj?ano pojavnostjo kardiovaskularnih in nevrodegenerativnih bolezni pri razli?nih vrstah.

8. avgusta 2024 so raziskovalci z Univerze v Gradcu v Avstriji, Sorbone v Parizu in Univerze na Kreti v Gr?iji objavili ?lanek z naslovom "Spermidin je bistvenega pomena za avtofagijo, posredovano s postom" v reviji Nature Cell Biology and longivity "raziskovalni ?lanek.

?tudije so pokazale, da je spermidin potreben za hitrej?o avtofagijo in dolgo?ivost ter da je izbolj?anje ?ivljenjske dobe in zdravja s postom pri ve? vrstah delno odvisno od od spermidina odvisne modifikacije eIF5A-hypusination in kasnej?e indukcije avtofagije.

Pri sesalcih s starostjo povezano zmanj?anje toka avtofagije spodbuja kopi?enje beljakovinskih agregatov in disfunkcionalnih organelov, kot tudi neuspeh o?istka patogenov in pove?ano vnetje.

Inhibicija avtofagije na genetski ravni je pospe?ila proces staranja pri mi?ih. Izguba funkcionalnih mutacij v genih, ki uravnavajo ali izvajajo avtofagijo, je bila vzro?no povezana s sr?no-?ilnimi boleznimi, nalezljivimi boleznimi, nevrodegenerativnimi boleznimi ter presnovnimi, mi?i?no-skeletnimi, o?esnimi in plju?nimi boleznimi, od katerih so mnoge podobne prezgodnjemu staranju. Nasprotno pa stimulacija avtofagije na genetski ravni spodbuja dolgo?ivost in zdravo dolgo?ivost pri modelnih ?ivalih, vklju?no z vinskimi mu?icami in mi?mi.

Poleg prehranskih posegov je uporaba naravnega poliamina spermidina na modelnih ?ivalih, kot so kvasovke, ogor?ice, vinske mu?ice in mi?i, druga strategija za podalj?anje ?ivljenjske dobe na na?in, ki je odvisen od avtofagije. Poleg tega lahko spermidin obnovi tok avtofagije v kro?e?ih limfocitih pri starej?ih, kar je skladno z opa?anjem, da je pove?an vnos spermidina s hrano povezan z zmanj?ano splo?no umrljivostjo pri ljudeh.

Spermidin je vrsta naravnega poliamina, ki je ?iroko prisoten v organizmih. V zadnjih letih vse ve? raziskav dokazuje, da ima spermidin ?arobne in mo?ne u?inke proti staranju.

Tako post, omejitev kalorij in spermidin podalj?ajo ?ivljenjsko dobo modelnih ?ivali in aktivirajo filogenetsko ohranjen, od avtofagije odvisen za??itni u?inek v starosti. V tej najnovej?i ?tudiji je raziskovalna skupina nadalje raziskala, ali so geriatri?ni za??itni u?inki ob?asnega postenja povezani ali odvisni od spermidina.

?tudija je pokazala, da so se ravni spermidina pove?ale pri kvasovkah, vinskih mu?icah, mi?ih in ljudeh pod razli?nimi re?imi postenja ali omejevanja kalorij. Geni ali zdravila, ki blokirajo endogeno sintezo spermidina, zmanj?ajo hitrej?o povzro?eno avtofagijo v kvasovkah, ogor?icah in ?love?kih celicah.

Poleg tega lahko poseganje v poliaminsko pot v telesu odpravi podalj?ane u?inke posta na dolgo?ivost in zdravo ?ivljenje, pa tudi za??itne u?inke posta na srce in u?inke proti artritisu.

Mehansko spermidin posreduje te u?inke z indukcijo avtofagije in hiposinacije evkariontskega faktorja iniciacije prevajanja eIF5A. Os poliamina-hipuzinacije je filogenetsko ohranjeno presnovno regulativno sredi??e pri hitrej?em pospe?evanju avtofagije in podalj?anju ?ivljenja.

Na splo?no ?tudija ka?e, da je izbolj?anje postenja na dolgo?ivost in zdravo ?ivljenjsko dobo pri ve? vrstah delno odvisno od od spermidina odvisne modifikacije eIF5A-hypusination in kasnej?e indukcije avtofagije.