Manoza je monosaharid, topen v vodi, rahlo topen v etanolu. Brezbarven ali bel kristalini?ni prah. Ima pomembno vlogo v ?love?kem metabolizmu, zlasti v procesu glikozilacije specifi?nih beljakovin. ?love?ko telo te?ko absorbira manozo in jo bo ?love?ko telo kmalu po zau?itju izlo?ilo, predvsem s presnovo v ledvicah, celoten presnovni cikel pa je pribli?no osem ur. U?ivanje manoze ne povzro?i dviga krvnega sladkorja, zato je to vrsta sladkorja, ki jo lahko u?ivajo nekateri ljudje s sladkorno boleznijo. V naravi je manoza v prostem stanju v nekaterih vrstah sadja, kot so brusnice, jabolka, pomaran?e itd. V ?love?kem telesu je manoza porazdeljena v vseh tkivih in krvi, vklju?no s ko?o, organi in ?ivci. V teh tkivih manoza sodeluje pri sintezi glikoproteinov, ki uravnavajo delovanje avtoimunskega sistema. Prej?nje klini?ne ?tudije so pokazale, da lahko manoza zdravi in ??prepre?uje oku?be se?il, zato se nekateri tuji zdravstveni izdelki z manozo kot glavno sestavino uporabljajo za ohranjanje zdravja urinarnega sistema. Manitol je sladkorni alkohol, obi?ajno reduciran iz sladkorja (manoze), je izomer sorbitola, topen v vodi, bel kristalini?en prah, ima sladek okus, podoben saharozi. Manitol se lahko uporablja ne samo kot odli?no sredstvo za skelet, ampak tudi kot liofiliziran proteinski za??itnik v nekaterih receptih. Za??itni u?inek manitola na beljakovine je povezan z njegovo koncentracijo in morfolo?ko strukturo, njegova koncentracija pa je v?asih povezana s kristalno morfologijo. Na splo?no velja, da ima amorfni manitol funkcijo stabilizacije beljakovin, medtem ko kristaliziran manitol izgubi za??itno funkcijo. Koncentracije manitola 1 % ali manj prepre?ujejo agregacijo beljakovinskih zdravil s tvorbo amorfnih struktur, vendar visoke koncentracije manitola ponavadi kristalizirajo in spodbujajo agregacijo beljakovinskih zdravil. Za ve?ino beljakovin je konzerviranje pri 4 °C le kratkotrajno (pribli?no 1 teden) po ponovni suspenziji. Za dolgoro?no shranjevanje je priporo?ljivo pripraviti razred?ila (ki morajo vsebovati nosilne beljakovine, kot so 0,1 % BSA, 5 % HSA ali 10 % FBS) in nato podpakirati zamrznjena pri -20 ℃ ali -80 ℃. Pomembno je, da se izogibate ponavljajo?emu se zamrzovanju in odmrzovanju, saj bo vsako zamrzovanje in odmrzovanje povzro?ilo delno inaktivacijo beljakovin. Trehaloza in manitol sta obi?ajno dopolnjena z 8 % (masa glede na prostornino) kot liofilizirana za??itna sredstva. Trehaloza lahko o?itno prepre?i sekundarno strukturno spremembo beljakovin ter raztezanje in agregacijo beljakovin med liofilizacijo. Manitol je tudi ?iroko uporabljeno liofilizirano za??itno sredstvo in polnilo, ki lahko zmanj?a kopi?enje dolo?enih beljakovin po liofilizaciji. Polnilo lahko zagotovi ustrezno strukturo za liofilizirano poga?o, prispeva k pravilni obliki zmrznjeno posu?ene poga?e in oblikuje strukturo por. Poroznost je predpogoj za sublimacijo zmrznjene vode, ve?je pore pa lahko sublimirajo hitreje, zato se lahko skraj?a ?as primarnega su?enja. Dodatek polnil omogo?a kraj?i ?as primarnega su?enja (temperatura produkta Tp?Tg' ali Tc) in se lahko uporablja kot na?in za optimizacijo procesa biofarmacevtske liofilizacije. Obi?ajno mora biti razmerje med stabilizatorjem in polnilom vsaj 1:2, da se zagotovi potrebna kristalizacija polnila. Nastala mre?a zagotavlja mehansko podporo komponentam v njihovem amorfnem stanju. Nad Tg' amorfno stanje, ki ga tvori pripravljalni sistem, ni dovolj togo, da bi podpiralo lastno te?o, in se bo zru?ilo na kristalno mre?o. Zahvaljujo? mehanski podpori je mogo?e prepre?iti zru?itev kljub temperaturam su?enja, vi?jim od Tg' (ali celo Tc). V formulacijah s koncentracijo beljakovin