Vpliv manoze na krvni sladkor je zelo majhen, lahko bi celo rekli, da "skoraj nima vpliva" na raven sladkorja v krvi. To je klju?na razlika med njo in ve?ino drugih sladkorjev, kot je glukoza.

Tukaj je podrobna razlaga:

Razli?ne presnovne poti:

Glukoza: Je glavni vir energije za telo. ?revesje jo u?inkovito absorbira (skoraj 100 %), vstopi v krvni obtok (zvi?a raven sladkorja v krvi) in jo celice s pomo?jo insulina absorbirajo, uporabijo ali shranijo (kot sta glikogen in ma??oba).

Manoza: ?eprav je tudi monosaharid (sladkor s ?estimi ogljikovimi atomi), se njena presnovna pot v telesu popolnoma razlikuje od glukoze.

Nizka stopnja absorpcije: U?inkovitost absorpcije manoze v ?revesju je veliko ni?ja kot pri glukozi (pribli?no le 20 % ali manj).

Ni odvisna od insulina: Po absorpciji v jetra se ve?ina manoze s specifi?nimi encimi (predvsem manoza kinazami) fosforilira v manozo-6-fosfat.

Pretvorba v fruktozo-6-fosfat: Manoza-6-fosfat se nato s fosfomanozno izomerazo pretvori v fruktozo-6-fosfat.

Vstop v pot glikolize: Fruktoza-6-fosfat je vmesni produkt v poti glikolize, ki se lahko nadalje presnovi za proizvodnjo energije. Klju?no je, da ta proces pretvorbe zaobide klju?ne korake, kot sta glukokinaza in glukoza-6-fosfat, in ni odvisen od delovanja insulina.

Ne spodbuja izlo?anja insulina:

?

Ker manoza sama po sebi ni glavni stimulans povi?anega krvnega sladkorja (z majhno koli?ino, ki vstopi v krvni obtok in poteka po razli?nih presnovnih poteh), ne spodbuja bistveno beta celic trebu?ne slinavke k izlo?anju insulina, podobnega glukozi. Raziskave so pokazale, da peroralno jemanje manoze ne pove?a bistveno ravni glukoze in insulina v krvi.

Klini?ni in eksperimentalni dokazi:

?

Majhno ?tevilo ?tudij, opravljenih pri zdravih ljudeh in bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, je pokazalo, da tudi pri relativno visokih odmerkih (kot je 0,2 g/kg telesne te?e, kar ustreza 14 g za osebo s te?o 70 kg) peroralna manoza ni povzro?ila znatnih nihanj ravni glukoze v krvi.

Poskusi na ?ivalih so prav tako dosledno pokazali, da manoza ne zvi?uje ravni sladkorja v krvi.

Povzemite razloge, zakaj ima manoza majhen vpliv na krvni sladkor:

?

Nizka stopnja absorpcije: Ve?ina zau?itega manoze se ne absorbira in jo neposredno uporabijo ali izlo?ijo ?revesne bakterije.

Edinstvena presnovna pot: Absorbirani del se v jetrih po insulinsko neodvisni poti hitro pretvori v fruktozo-6-fosfat in vstopi v glikolizo, pri ?emer se izogne neposrednemu obtoku kot glukoza v krvi (glukoza).

Nestimulirajo?i inzulin: Pomanjkanje u?inkovite stimulacije krvnega sladkorja, zato ne spro?i znatnega izlo?anja inzulina.

Pomembno obvestilo:

?

Odmerek: Zgornji sklepi temeljijo predvsem na obi?ajnih dopolnilnih odmerkih (obi?ajno se uporabljajo za zdravje se?il, pribli?no 1–2 grama na dan) in nekaterih raziskovalnih odmerkih (kot je 0,2 g/kg). Teoreti?no lahko izjemno visoki odmerki povzro?ijo razli?ne presnovne obremenitve, vendar se obi?ajno ne uporabljajo v ta namen.

Sladkost: Sladkost manoze je pribli?no 70 % sladkosti saharoze, vendar jo v?asih omenjajo kot potencialno "sladilo z nizkim glikemi?nim indeksom", ker ne vpliva na krvni sladkor in se slab?e absorbira. Vendar pa njena cena in okus (rahlo grenak) kot sladila omejujeta njeno ?iroko uporabo.

Glavna uporaba: Trenutno je glavna uporaba manoze zasnovana na njeni sposobnosti, da ovira pritrditev bakterij (predvsem Escherichia coli) na epitelijske celice se?il, za prepre?evanje in zdravljenje oku?b se?il (UTI). Zaradi svojih lastnosti, ki so prijazne do krvnega sladkorja, je relativno varna izbira za bolnike s sladkorno boleznijo ali ljudi z nadzorovanim krvnim sladkorjem, kadar morajo prepre?iti oku?bo se?il (seveda morajo ?e vedno upo?tevati zdravnikova navodila).

Individualne razlike in posvetovanje z zdravniki: ?eprav presnovni mehanizmi dolo?ajo, da ne vpliva na krvni sladkor, lahko obstajajo razlike med posamezniki. ?e imate resno sladkorno bolezen ali druge presnovne bolezni, se je pred uporabo manoze kot prehranskega dopolnila bolje posvetovati z zdravnikom.

Zaklju?ek:

Manoza je poseben sladkor, ki zaradi nizke stopnje absorpcije v ?revesju in edinstvene, od insulina neodvisne presnovne poti v jetrih skoraj ne povzro?a zvi?anja ravni sladkorja v krvi in ne spodbuja izlo?anja insulina. Zaradi tega je veliko varnej?a za ljudi, ki morajo nadzorovati krvni sladkor (na primer bolnike s sladkorno boleznijo), kot drugi sladkorji, zlasti kadar se uporablja za prepre?evanje oku?b se?il.