Na strokovnem podro?ju prehrane,vitamin Eje kot maverick "kopje". ve?inavitaminnavade delujejo kot koencim v kemi?nih reakcijah, igrajo pomo?no vlogo, vitamin E pa je edinstven, s svojo mo?no mo?jo za za??ito zdravja ljudi. Vitamin E spada medtopen v ma??obidru?ina vitaminov in je derivat benzodihidropirana s podobno strukturo in biolo?ko aktivnostjo, ki vklju?uje predvsem tokoferol in tokotrienol. Vsaka skupina je razdeljena na ?tiri podtipe, α, β, γ in δ, glede na razliko v metilnem polo?aju na benzopiranskem obro?u, skupno 8 tipov, in ti izomeri imajo antioksidativno zmogljivost. Prosti radikali so vrsta nestabilnih molekul z zelo visoko kemijsko reaktivnostjo, ki nastanejo v procesu telesne presnove. Ultravijoli?na svetloba, onesna?enost okolja in drugi zunanji dejavniki lahko povzro?ijo nastajanje prostih radikalov, mitohondriji pa so tudi mesto nastajanja prostih radikalov, ko celice izvajajo aerobni metabolizem za oskrbo z energijo. Prese?ek prostih radikalov spro?i oksidativni stres, ki napada biolo?ke makromolekule, kot so lipidi, beljakovine in DNK v celicah, kar povzro?i oksidativno ?kodo. V kriti?nih trenutkih se vitamin E zana?a na svojo fenolno hidroksilno strukturo, da zagotovi atome vodika, da reagirajo s prostimi radikali, zmanj?ajo proste radikale, prekinejo oksidativno veri?no reakcijo in tako za??itijo celice.

?

Zaradi topnosti vitamina E v ma??obi se prednostno porazdeli na podro?ja, bogata z lipidi, kot so celi?ne membrane in lipoproteini. Na teh mestih mo?no zavre peroksidacijo lipidov. Ko prosti radikali napadejo polinenasi?ene ma??obekisline, ki spro?i veri?no reakcijo lipidne peroksidacije, ki po?koduje celi?ne membrane in lipoproteine, lahko vitamin E ustavi reakcijo na za?etni in prenosni stopnji ter za??iti lipide v ?revesju, krvi, tkivih in celi?nih membranah. V sr?no-?ilnem sistemu,vitamin Ez antioksidativnim u?inkom zmanj?a nastajanje oksidiranega lipoproteina nizke gostote, zmanj?a njegovo po?kodbo vaskularnih endotelijskih celic in nato zavira nastanek in razvoj ateroskleroti?nih plakov. Hkrati lahko vitamin E uravnava proliferacijo in migracijo gladkih mi?i?nih celic ?il, da ohrani normalno napetost in elasti?nost krvnih ?il. Vitamin E ima tudi klju?no vlogo pri uravnavanju imunskega sistema telesa. Spodbuja proliferacijo in diferenciacijo imunskih celic, kot so limfociti T in B, krepi interakcijo med celicami in krepi imunski odziv. Hkrati sodeluje pri uravnavanju prenosa signala imunskih celic, vpliva na izlo?anje in izra?anje citokinov ter uravnava imunski odziv. Glavni naravni viri vitamina E so rastlinska olja, ore??ki, semena in zelena listnata zelenjava. Od teh virov so rastlinska olja najbogatej?a z vitaminom E, ve?inoma v obliki alfa-tokoferola. Poleg tega so na trgu multivitaminski dodatki E, vklju?no z mehkimi geli, ?ve?ljivimi tabletami in kremami, ki so primerni za potrebe razli?nih skupin ljudi. Na podlagi referen?nih vnosov hranil s hrano je priporo?eni vnos vitamina E za odrasle 15 mg na dan (merjeno v ekvivalentu alfa-tokoferola). Vendar dejanski podatki raziskave ka?ejo, da je povpre?na koli?ina vitamina E, ki jo odrasli zau?ijejo s svojo dnevno prehrano, pogosto manj?a od 10 mg. Nekatere ?tudije so pokazale, da ima dodatek 200-800 mg vitamina E na dan dolo?en u?inek pri adjuvantnem zdravljenju nekaterih bolezni, kot sta upo?asnitev staranja in izbolj?anje kognitivnih motenj. Na splo?no je peroralni vitamin E varen, vendar lahko dolgotrajen visok vnos (ve? kot 1000 mg na dan) pove?a mo?nost ne?elenih u?inkov, kot je tveganje za krvavitev. Zato je pri uporabi dodatkov vitamina E pomembno upo?tevati nasvete strokovnjakov, da zagotovimo varnost in racionalnost dodatka.