Sukraloza je nadomestek sladkorja. Je ?iroko uporabljeno umetno sladilo. Ljudje pogosto gravitirajo k nadomestkom sladkorja, ker zagotavljajo sladkost, vendar ne vsebujejo vsebnosti kalorij v namiznem sladkorju. Sukraloza se pogosto uporablja kot sestavina v ?ivilih in pija?ah, ki se pogosto tr?ijo kot "brez sladkorja" ali "izguba te?e", da se zmanj?a skupni vnos kalorij.

Kaj je sukraloza?

Sukraloza je pogosto uporabljeno nehranljivo umetno sladilo z ni? kalorijami. Sukraloza je umetno sintetizirana iz namiznega sladkorja (namizni sladkor) z ve?stopenjskim postopkom, ki selektivno nadomesti tri hidroksilne skupine v molekuli sladkorja s tremi atomi klora. Kasneje je bilo pre?i??eno na pribli?no 98 %. Te kemi?ne spremembe zagotavljajo, da je sukraloza pribli?no 600-krat slaj?a od namiznega sladkorja. Kon?ni izdelek je belo, kristalini?no, visoko u?inkovito umetno sladilo, ki je dobro topno v vodi. Zaradi visoke topnosti sukraloze v vodi je idealna za vgradnjo v razli?na predelana ?ivila: pekovske izdelke, pija?e, ?ve?ilne gumije, ?elatino in zamrznjene mle?ne sladice. Posamezniki, ki i??ejo alternativna sladila, imajo obi?ajno raje sukralozo kot druga umetna sladila, kot sta aspartam in saharin. Kot derivat namiznega sladkorja sukraloza ohranja ve?ino svojega znanega "sladkorju podobnega" okusa, medtem ko ji manjka grenak priokus, ki je zna?ilen za druge nadomestke sladkorja. Mo?na sladkost sukraloze omogo?a, da majhna koli?ina dose?e veliko, zaradi ?esar je priljubljena izbira pri nizkokalori?nih dietah. Absorpcija sukraloze v prebavilih je minimalna, glavna pot izlo?anja pa je nespremenjena sukraloza z blatom. Zato ni katabolnega (razgradnega) procesa, kar potrjuje, da sukraloza ni vir energije in/ali kalorij. Status odobritve in predpisov Sukraloza je bila prvi? odobrena za uporabo v Kanadi leta 1991, sledili sta ji Avstralija leta 1993 in Nova Zelandija leta 1996. Leta 1998 je ameri?ka uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila sukralozo za uporabo v 15 kategorijah hrane in pija?e ter raz?irila njeno uporabo kot splo?no uporabno sladilo za hrano leta 1999. Sukraloza je bila odobrena za uporabo kot ?ivilo. aditiv v Evropski uniji leta 2004. FDA ureja sukralozo kot aditiv za ?ivila. Po zveznem zakonu o hrani, zdravilih in kozmetiki morajo biti sladila varna za u?ivanje. Ugotovitev varnosti FDA temelji na obse?nih ?tudijah na ?ivalih in klini?nih presku?anjih, ki ocenjujejo toksikologijo, teratogenost (zmo?nost povzro?itve malformacij ploda med nose?nostjo) in rakotvornost. Po priporo?ilih FDA je sprejemljiva raven dnevnega vnosa (ADI) sukraloze v Zdru?enih dr?avah Amerike nastavljena na 5 mg/kg telesne te?e na dan (mg/kg/dan). Potencialne koristi uporabe sukraloze za uravnavanje telesne te?e brez kalorij

Za razliko od namiznega sladkorja se sukraloza ne prebavi ali razgradi v prebavilih in ne deluje kot kalori?no gorivo v na?em telesu. Sukraloza je zato priljubljena izbira za posameznike, ki ?elijo nadomestiti namizni sladkor (1 ?ajna ?li?ka ali pribli?no 4,2 grama namiznega sladkorja vsebuje 16 kalorij) in zmanj?ati skupno porabo kalorij. Z vklju?itvijo sukraloze v svojo prehrano lahko ljudje zadovoljijo svoje potrebe po sladkem, ne da bi jim bilo treba skrbeti za dodatne kalorije, kar je klju?nega pomena za uravnavanje telesne te?e.

Primerno za zdravljenje sladkorne bolezni

Sukraloze na?e telo ne presnavlja za energijo in ne povzro?a zvi?anja ravni krvnega sladkorja (6). Na podlagi klini?nih ?tudij sukraloze pri ljudeh s sladkorno boleznijo je FDA ugotovila, da sukraloza ne vpliva negativno na kratkotrajno kontrolo krvnega sladkorja pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Poleg tega je vrsta klini?nih ?tudij pokazala, da sukraloza ne vpliva na dolgoro?no homeostazo glukoze (merjeno z glikozilacijo HbA1c) pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je sukraloza varna mo?nost sladila za diabetike, ki se dr?ijo diete z malo ogljikovimi hidrati. Vendar pa se morajo ljudje s sladkorno boleznijo, tako kot pri vsaki dieti, posvetovati s svojim zdravnikom integrativne ali funkcionalne medicine za osebni na?rt prehrane, hkrati pa spremljati tveganje za hipoglikemijo zaradi u?ivanja sukraloze. Morebitne zdravstvene te?ave in ne?eleni u?inki ?eprav so regulatorji pregledali varnost sukraloze, se pogosto razpravlja o varnosti sukraloze in njenih mo?nih u?inkih na zdravje. Predvsem toksikolo?ke ?tudije, ki ocenjujejo u?inke regulacije glukoze, nevrotoksi?nost in rakotvornost pri ?ivalih, pogosto izzovejo ?pekulacije.

?tudije so pokazale, da umetna sladila, vklju?no s sukralozo, spodbujajo izlo?anje inzulina s sladkimi receptorji, izra?enimi na beta celicah v trebu?ni slinavki, zlasti v odsotnosti glukoze. Pokazalo se je tudi, da sukraloza inducira izlo?anje GLP-1. GLP-1 je bistvenega pomena za homeostazo glukoze in na splo?no pove?a izlo?anje insulina, ki ga posreduje glukoza. S?asoma lahko povi?ane ravni insulina v krvi po izpostavljenosti sukralozi s?asoma povzro?ijo odpornost proti insulinu zaradi zmanj?ane aktivnosti receptorjev. Oslabljena homeostaza glukoze (uravnavanje ravni sladkorja v krvi) in zmanj?ana ob?utljivost za inzulin sta klju?ni zna?ilnosti, povezani s presnovnimi motnjami. Vztrajna nezmo?nost u?inkovitega ponovnega zau?itja glukoze moti uravnavanje krvnega sladkorja in vodi v poznej?i razvoj presnovnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, debelost in dislipidemija. Poleg tega se znatno pove?a tveganje za nastanek bolezni srca in o?ilja. U?inki na zdravje ?revesja in mikrobiom Sukraloza velja za "presnovno inertno", ker se ne absorbira, ampak se nedotaknjena izlo?i z blatom. Zaradi tega je manj verjetno, da bo substrat za ?revesni mikrobiom. Vendar pa obstajajo dokazi, da lahko izpostavljenost sukralozi posredno spremeni na?o ?revesno mikrobioto z oslabljenim nadzorom krvnega sladkorja ali morebitnim imunsko posredovanim odzivom. ?tevilne ?tudije na ?ivalih so pokazale, da lahko u?ivanje nehranljivih sladil (NNS) povzro?i motnje ?revesnega mikrobioma; Pokazalo se je pove?ano ?tevilo patogenih bakterij in zmanj?ano ?tevilo koristnih ?revesnih bakterij. Vendar je treba podatke o ?ivalih ekstrapolirati na ljudi previdno, saj je njihova uporabnost za zdravje ljudi in bolezni lahko omejena. Klini?no presku?anje, namenjeno raziskovanju u?inkov kratkotrajnega (14-dnevno pri?akovano suho) u?ivanja sukraloze na presnovo glukoze, je raziskalo tudi u?inke ponavljajo?ega se dnevnega vnosa NNS na ?revesno mikrobioto. ?tudija je zaklju?ila, da sukraloza ni povzro?ila pomembnih sprememb v bogastvu ali enakomernosti ?revesne mikrobiote. Nasprotno pa je drugo kratkotrajno randomizirano kontrolirano presku?anje pokazalo, da lahko prehranska dopolnila z NNS vplivajo na funkcionalni potencial ?love?kega mikrobioma, pri ?emer ima sukraloza najpomembnej?i u?inek. Vendar je pomembno omeniti, da sta obe klini?ni presku?anji preu?evali u?inke kratkotrajnega dodajanja NNS (vklju?no s sukralozo) in da so potrebni dalj?i ?asi izpostavljenosti, da bi v celoti razumeli zdravstvene u?inke dodatka NNS na mikrobiom ?love?kega ?revesja. Dolgoro?ni u?inki sukraloze in drugih NNS na mikrobiom ?love?kega ?revesja so podro?je, ki ?e poteka.

Nevrolo?ki vidiki in regulacija apetita ?eprav sukraloza velja za brezkalori?no, stimulira receptorje sladkega okusa, inducira izlo?anje inzulina v trebu?ni slinavki in za?ne presnovno kaskado, ki posnema stanje prehranjevanja. V odsotnosti glukoze stalno izlo?anje inzulina ponovno vzpostavi na?e presnovno ravnovesje in mo?gansko kemijo. Na?e brbon?ice so zavedene, da mislijo, da jemo pravi sladkor. V randomiziranem navzkri?nem presku?anju so debele udele?enke pokazale pove?ano aktivnost v mo?ganskih regijah, povezanih z odzivom na hrano in obdelavo nagrajevanja, kar je vodilo do pove?anega vnosa kalorij po u?ivanju sukraloze. Ta ?tudija zagotavlja prepri?ljive dokaze, da je u?ivanje sukraloze in drugih umetnih sladil povezano s pove?anim apetitom in hrepenenjem, prenajedanjem ter posledi?nim pove?anjem telesne mase in debelostjo.